Spletni šahovski portal - vrata v čudoviti svet šaha Novi člani  |  Prijava  |  Pomoč





Za igranje šaha na ICP portalu se morate prijaviti z vašim uporabniškim imenom in geslom!

Šahovska taktika


Strategija zahteva razmišljanje; taktika zahteva opazovanje. Euwe

Šahovska strategija je dolgoročen elastičen načrt z nedoločenim številom potez, katerega namen je nadvlada nasprotnikovega položaja s pridobivanjem manjših prednosti, ki omogočajo kasnejše taktične priložnosti in boljšo končnico, če do nje pride. Šahovsko strategijo povezujemo s pozicijsko igro in zaprtimi šahovskimi otvoritvami. Idejni oče pozicijske igre je François-André Danican Philidor, ki je že leta 1749 v svoji šahovski knjigi L'analyse de jeu des Echech, razložil prednosti pozicijske igre pred kombinacijsko, ki jo je pred njim učil Gioacchino Greco. Danes je znano, da je za uspešno obvladovanje šahovske igre potrebno tako znanje strategije, kot tudi taktike, vendar pa je dobra strategija predpogoj za uspešno taktiko.

Šahovska taktika je kratkoročen načrt s kombinacijo določenih potez, katerega namen je omogočiti neko konkretno prednost. Le-ta je lahko zmagovalna, materialna, strateška, napadalna, prostorska, časovna ali pobudna. Šahovsko taktiko povezujemo s kombinacijsko igro in odprtimi šahovskimi otvoritvami. V zgodovini šaha se je najprej razvil kombinacijski način igranja. Stara španska in italijanska šahovska šola je priporočala tak način igranja. Z raznimi gambiti so dosegali dvorezne pozicije, katere so kasnejši šahovski mojstri večinoma ovrgli. Taktičen način igranja je zato v nekaterih zgodovinskih obdobjih skoraj zamrl, dokler ga niso kasneje zopet obudili nekateri šahisti, ki so odpravili napake svojih predhodnikov in taktični igri dodali pozicijsko osnovo in jo tako izboljšali. O šahovski taktiki so pisali mnogi.



Taktični manevri so močno orožje za napad in obrambo. Pogosto pomagajo pri dosegih materialne prednosti. Poznavanje le-teh je izrednega pomena, ker so stalno prisotni v igri v obliki kombinacij in odločilnih udarov - napadov. Tematika šahovske taktike se v glavnem deli na naslednja poglavja:
  • napad
  • žrtev
  • pokrivanje
  • umik
  • dirigiranje
  • medpoteza
  • odklon
  • odstranitev zaščite
  • blokiranje
  • deblokiranje
  • zaviranje
  • odpiranje linije
  • krčenje linije
  • prekinitev linije

Tipični predstavniki taktičnih šahovskih igralcev: Greco, Bourdonnais, Anderssen, Morphy, Čigorin, Aljehin, Talj, Fischer, Planinc, Kasparov, Shirov, Morozevich



Napad


Ena od najtežjih nalog, celo za dobrega šahista, je ustvarjenje pozicije primerne za začetek napada. J. R. Capablanca
Napad v šahovski partiji je skladno dejstvo figur, ki ima za svoj cilj nasprotniku dati mat ali doseči materialno premoč. Pomožni cilji napada pa so: izsiljevanje take ali drugačne slabitve nasprotnikove pozicije, pa tudi omogočanje napredovanja prostih kmetov.
Eduard Lasker je v svojem učbeniku "Strategija šaha" pisal: "Napad ima smisel le tedaj, ko je napadalec zmožen na mesto borbe privesti večjo moč kot pa obrambna stran." Pri tem ne gre za absolutno vrednost figur (kmet- 1, lahka figura-3, trdnjava-4.5, dama-9) ampak relativno, na osnovi njihove gibljivosti.

Ilustrirajmo relativno vrednost s primerom iz partije: Panov - Simagin, (Moskva, 1943).



Beli se je pripravljal na klasični napad (h2-h4-h5 itd.) po menjavi lovcev. Tu pa je V. Simagin odigral presenetljivo potezo - 12...Lh8!! Kaže, da črni bolj ceni svojega lovca, kot trdnjavo na f8.
Poudarimo, da žrtev kvalitete, ki jo ponuja črni ni v zvezi s kakšno kombinacijo, ampak v zvezi z ugotovitvijo, da je v dani poziciji lovec močnejši od trdnjave in služi kot pomoč tako v napadu, kot v obrambi. Partija se je končala takole: 13.Lf8 Df8 14.Sd4 Lc4 15.g5 Sfd7 16.Lh3 e6 17.Kb1 Se5 18.f4 Sf3! 19.Sf3 Lc3 20.bc3 d5! 21.Dc1 Sa4 22.ed5 La2! 23.Ka1 Dc5 24.de6 Sc3 25.Td4 Le6 in črni je zmagal.

Sedaj pa si oglejmo partijo Short-Ljubojevič, (Amsterdam, 1988):



1.e4 c5 2.Sf3 d6 3.d4 cd4 4.Sd4 Sf6 5.Sc3 Sc6 6.Lg5 e6 7.Dd2 a6 8.0-0-0 h6 9.Le3 Ld7 10.f4 b5 11.Ld3 Le7 12.Kb1 b4 13.Sce2 0-0 14.h3 Dc7 15.g4 Db7 16.Sg3 Sd4 17.Ld4 Lc6 18.The1 Tfe8
Na račun medle igre nasprotnika, je beli uspel doseči precejšno prednost na kraljevem krilu. Črni ima sicer materialno ravnotežje, vendar figure ne delujejo skladno ne v obrambi in ne v napadu. Do razbitja pride v nekaj potezah. 19.g5 hg5 20.fg5 Sd7 21.Lg7! Taka žrtev ni slučajna, ampak se pojavlja kot tematska pri veliki koncentraciji napadalnih figur. 21... Kg7 22.Sh5 Kg6 23.e5! Kh5 24.Df4 Lg5 25.Df7 in črni je kmalu predal.

Razen velike koncentracije sil sodelujočih v napadu je beli imel tudi jasno razvojno prednost (časovno). Kot drug nematerialen element pri oceni pozicije pa se pojavi tudi premoč v prostoru. Tako v tem kot v naslednjem primeru je bila gibljivost figur v napadu boljša od tiste v obrambi. Videli pa bomo, kako različna je lahko hitrost napada.
Prostorska premoč se ponavadi kaže kot bolj stabilna. In za razvoj napada ni potrebna velika hitrost. Vmes je časa tudi za dovod novih sil, pa tudi za preventivne poteze (če je potrebno). V nasprotju s tem je treba časovno prednost, čim hitreje spremeniti v materialno, ker se sicer ob neodločni igri razblini. Eno od pravil Wilhelma Steinitza glasi: "Če imaš premoč, moraš napadati." V prvi vrsti se to nanaša na časovno (razvojno) prednost.



Izkoriščanje figur na isti črti


Za izkoriščanje figur na isti črti so najbolj primerne figure z linijskim delovanjem, to so: dama, trdnjava in lovec.
1.Tf8+ Kc7 (kralj mora stopiti na isto vrsto kot dama, kar vodi k materialnim izgubam) 2.Tf7+ Kc6 3.Txb7 Kxb7 4.Kf2 in po osvojitvi kmeta h4 beli enostavno zmaga.


1.Lg5 (očitno je, da črni po a1D izkoristi slab položaj črnega kralja in osvoji damo) 1...h3 2.Lf6+ Kc2 3.Kf2 in nobeden od kmetov ne bo uspešno promoviral v damo.


1...Tb+! in črni zmaga 2. Kxb1 g1=Q promocija v damo.

Vezava


Pri vezavah so na isti črti tri figure: figura, ki veže (dama, trdnjava ali lovec), vezana figura (katerakoli figura razen kralja) in figura, zaradi katere se vezana ne sme umakniti. Zadnji dve pripadata nasprotniku.


1.Ta4 (horizontalna vezava - vezava po vrsti) 1...e5 2.e3 in skakač je izgubljen.


1.Lc2 (diagonalna vezava) 1...Kg6 2.g4 z osvojitvijo trdnjave.

Pojavlja se vprašanje, kako se izogniti vezavam. Pri razvezovanju je manj možnosti, če je zadnja figura kralj. V tem primeru je na voljo manj možnosti.

Pozicija na diagramu nastane po 1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 d6 4.d4.

Črni lahko igra 4...Ld7, možno pa je tudi 4...Lg4, ker po 5.d5 lahko igra 5...a6 6.La4 b5.

Če za vezano figuro ne stoji kralj, ampak kakšna druga figura, potem imamo na razpolago tudi druge možnosti:
  1. umik vezane figure s šahiranjem ali napadom na močnejšo figuro;
  2. umik figure, ki je za vezano, s šahiranjem ali z močnejšimi grožnjami;
  3. z branjenjem zadnje figure z vezano figuro.

Dvojni udar



Pod pojmom dvojni udar smatramo napad ene figure (ali kmeta) na dve nasprotnikovi figuri (ali kmeta). Eden od ciljev napada je pogosto tudi kralj. Najbolj učinkovita napadalca sta dama in skakač, ki lahko delujeta v osmih smereh.


1...Ld5.


1.Te8+ Kg7 2.Te7+
Dvojnemu udaru s skakačem ali kmetom rečemo tudi "vilice".


1.g4 Kg6 2.gf5+.

Odkriti napad


Odkriti napad nastane, ko figura iste barve s svojim umikom povzroči napad svoje druge figure (dame, trdnjave, lovca) na nasprotnikove sile.


Po 1.e4+ ostane črna dama napadena in tako ta poteza vodi do zmage. Odkriti napad je najbolj učinkovit, ko figura, ki odpira prosto pot drugi, jemlje, daje šah ali grozi z matom.

Odkriti šah


Ta oblika napada je le ena od oblik odkritega napada. Figura, ki se umika stoji med nasprotnikovim kraljem in napadalno figuro (damo, trdnjavo ali lovcem). Ta umik figure vodi k odkritemu šahu. To je močno taktično orožje, saj odskočna figura lahko jemlje in izvaja grožnje pri tem pa ji ni treba na nič paziti na lastno varnost.

Otvoritvena past v Ruski obrambi.



1.e4 e5 2.Sf3 Sf6 3.Sxe5 Sxe4? (pravilno je najprej 3...d6) 4.De2 Sf6?? 5.Sc6+.

Pogosto je v partijah opaziti naslednji manever.



1...Lxh2 2.Kh1 Lg3+ 3.Kg1 Dh2+ 4.Kf1 Df2#

Dvojni šah



Razlika med odkritim šahom in dvojnim šahom je ta, da se v tem primeru figura odmakne tako, da napade nasprotnikovega kralja. Edina rešitev za nasprotnika je umik kralja.


Beli je igral 1.Sb5+? (odkriti šah) toda sledi 1...Sd4++! (dvojni šah) 2.Kd2 Dc2+ 3.Ke1 De2# ali 2.Kb2 Dc2+ 3.Ka3 Db3#.

Pomni


Šahovska predzadnja in zadnja vrsta
Šahovska predzadnja in zadnja vrsta so vrste na šahovnici, kjer so na začetku postavljene figure. Po navadi kralj večino igre ostane na tem mestu, zato so napadi nanj v teh vrstah veliko presenečenje za napadenega igralca.

Šahovska središčnica
Šahovska središčnica se nanaša na del šahovske igre med otvoritvijo in končnico, ki pa ni natančno določen, lahko preide v končnico postopoma ali pa takoj po izmenjavi lahkih figur.

Šahovsko dirigiranje
Dirigiranje v šahu je šahovska taktika, katere namen je dirigiranje nasprotnikove figure na določeno šahovsko polje. Podoben element delovanja ima odklon.

Šahovsko zaviranje
Zaviranje v šahu je šahovska taktika, ki onemogoča napredovanje nasprotnikovega kmeta. To je možno s postavitvijo lastne figure na polje pred kmetom ali z dirigiranjem nasprotnikove figure..

Strategija
Strategija je dolgoročen načrt dejanj, potrebnih za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja. Beseda izvira iz grških besed stratos (vojska) in ago (voditi), tudi danes se pogost..