Šahovska strategija je dolgoročen elastičen načrt z nedoločenim številom potez, katerega namen je nadvlada nasprotnikovega položaja s pridobivanjem manjših prednosti, ki omogočajo kasnejše taktične priložnosti in boljšo končnico, če do nje pride. Šahovsko strategijo povezujemo s pozicijsko igro in zaprtimi šahovskimi otvoritvami. Idejni oče pozicijske igre je François-André Danican Philidor, ki je že leta 1749 v svoji šahovski knjigi L'analyse de jeu des Echech, razložil prednosti pozicijske igre pred kombinacijsko, ki jo je pred njim učil Gioacchino Greco. Danes je znano, da je za uspešno obvladovanje šahovske igre potrebno tako znanje strategije, kot tudi taktike, vendar pa je dobra strategija predpogoj za uspešno taktiko.
Šahovska taktika je kratkoročen načrt s kombinacijo določenih potez, katerega namen je omogočiti neko konkretno prednost. Le-ta je lahko zmagovalna, materialna, strateška, napadalna, prostorska, časovna ali pobudna. Šahovsko taktiko povezujemo s kombinacijsko igro in odprtimi šahovskimi otvoritvami. V zgodovini šaha se je najprej razvil kombinacijski način igranja. Stara španska in italijanska šahovska šola je priporočala tak način igranja. Z raznimi gambiti so dosegali dvorezne pozicije, katere so kasnejši šahovski mojstri večinoma ovrgli. Taktičen način igranja je zato v nekaterih zgodovinskih obdobjih skoraj zamrl, dokler ga niso kasneje zopet obudili nekateri šahisti, ki so odpravili napake svojih predhodnikov in taktični igri dodali pozicijsko osnovo in jo tako izboljšali. O šahovski taktiki so pisali mnogi.



Taktični manevri so močno orožje za napad in
obrambo. Pogosto pomagajo pri dosegih materialne
prednosti. Poznavanje le-teh je izrednega pomena,
ker so stalno prisotni v igri v obliki kombinacij in
odločilnih udarov - napadov. Tematika šahovske taktike se v glavnem deli na naslednja poglavja:
- napad
- žrtev
- pokrivanje
- umik
- dirigiranje
- medpoteza
- odklon
- odstranitev zaščite
- blokiranje
- deblokiranje
- zaviranje
- odpiranje linije
- krčenje linije
- prekinitev linije
Tipični predstavniki taktičnih šahovskih igralcev: Greco, Bourdonnais, Anderssen, Morphy, Čigorin, Aljehin, Talj, Fischer, Planinc, Kasparov, Shirov, Morozevich
Napad
Ena od najtežjih nalog, celo za dobrega šahista, je ustvarjenje pozicije
primerne za začetek napada. J. R. Capablanca
Napad v šahovski partiji je skladno dejstvo figur, ki ima za svoj cilj
nasprotniku dati mat ali doseči materialno premoč. Pomožni cilji napada pa
so: izsiljevanje take ali drugačne slabitve nasprotnikove pozicije, pa tudi
omogočanje napredovanja prostih kmetov.
Eduard Lasker je v svojem učbeniku "Strategija šaha" pisal: "Napad ima
smisel le tedaj, ko je napadalec zmožen na mesto borbe privesti večjo moč
kot pa obrambna stran." Pri tem ne gre za absolutno vrednost figur (kmet-
1, lahka figura-3, trdnjava-4.5, dama-9) ampak relativno, na osnovi njihove
gibljivosti.
Ilustrirajmo relativno vrednost s primerom iz partije:
Panov - Simagin, (Moskva, 1943).
Beli se je pripravljal na klasični
napad (h2-h4-h5 itd.) po menjavi
lovcev. Tu pa je V. Simagin odigral
presenetljivo potezo -
12...Lh8!! Kaže,
da črni bolj ceni svojega lovca, kot
trdnjavo na f8.
Poudarimo, da žrtev kvalitete, ki
jo ponuja črni ni v zvezi s kakšno
kombinacijo, ampak v zvezi z
ugotovitvijo, da je v dani poziciji
lovec močnejši od trdnjave in služi
kot pomoč tako v napadu, kot v
obrambi. Partija se je končala takole:
13.Lf8 Df8 14.Sd4 Lc4 15.g5 Sfd7
16.Lh3 e6 17.Kb1 Se5 18.f4 Sf3!
19.Sf3 Lc3 20.bc3 d5! 21.Dc1 Sa4
22.ed5 La2! 23.Ka1 Dc5 24.de6 Sc3
25.Td4 Le6 in črni je zmagal.
Sedaj pa si oglejmo partijo
Short-Ljubojevič, (Amsterdam, 1988):
1.e4 c5 2.Sf3 d6 3.d4 cd4 4.Sd4 Sf6
5.Sc3 Sc6 6.Lg5 e6 7.Dd2 a6 8.0-0-0
h6 9.Le3 Ld7 10.f4 b5 11.Ld3 Le7
12.Kb1 b4 13.Sce2 0-0 14.h3 Dc7
15.g4 Db7 16.Sg3 Sd4 17.Ld4 Lc6
18.The1 Tfe8
Na račun medle igre nasprotnika,
je beli uspel doseči precejšno
prednost na kraljevem krilu. Črni ima
sicer materialno ravnotežje, vendar
figure ne delujejo skladno ne v
obrambi in ne v napadu. Do razbitja
pride v nekaj potezah.
19.g5 hg5 20.fg5 Sd7 21.Lg7!
Taka žrtev ni slučajna, ampak se
pojavlja kot tematska pri veliki
koncentraciji napadalnih figur.
21... Kg7 22.Sh5 Kg6 23.e5! Kh5
24.Df4 Lg5 25.Df7 in črni je kmalu
predal.
Razen velike koncentracije sil
sodelujočih v napadu je beli imel
tudi jasno razvojno prednost
(časovno). Kot drug nematerialen
element pri oceni pozicije pa se
pojavi tudi premoč v prostoru.
Tako v tem kot v naslednjem
primeru je bila gibljivost figur v
napadu boljša od tiste v obrambi.
Videli pa bomo, kako različna je
lahko hitrost napada.
Prostorska premoč se ponavadi
kaže kot bolj stabilna. In za razvoj
napada ni potrebna velika hitrost.
Vmes je časa tudi za dovod novih
sil, pa tudi za preventivne poteze (če
je potrebno).
V nasprotju s tem je treba
časovno prednost, čim hitreje
spremeniti v materialno, ker se sicer
ob neodločni igri razblini. Eno od
pravil Wilhelma Steinitza glasi:
"Če
imaš premoč, moraš napadati." V
prvi vrsti se to nanaša na časovno
(razvojno) prednost.
Izkoriščanje figur na isti črti
Za izkoriščanje figur na isti črti so najbolj primerne
figure z linijskim delovanjem, to so: dama, trdnjava
in lovec.
1.Tf8+ Kc7 (kralj mora stopiti na isto vrsto kot
dama, kar vodi k materialnim izgubam)
2.Tf7+ Kc6
3.Txb7 Kxb7 4.Kf2 in po osvojitvi kmeta
h4 beli
enostavno zmaga.
1.Lg5 (očitno je, da črni po a1D izkoristi slab
položaj črnega kralja in osvoji damo)
1...h3 2.Lf6+
Kc2 3.Kf2 in nobeden od kmetov ne bo uspešno
promoviral v damo.
1...Tb+! in črni zmaga
2. Kxb1 g1=Q promocija v damo.
Vezava
Pri vezavah so na isti črti tri figure: figura, ki veže
(dama, trdnjava ali lovec), vezana figura (katerakoli
figura razen kralja) in figura, zaradi katere se vezana
ne sme umakniti. Zadnji dve pripadata nasprotniku.
1.Ta4 (horizontalna vezava - vezava po vrsti)
1...e5
2.e3 in skakač je izgubljen.
1.Lc2 (diagonalna vezava)
1...Kg6 2.g4 z osvojitvijo
trdnjave.
Pojavlja se vprašanje, kako se izogniti vezavam. Pri
razvezovanju je manj možnosti, če je zadnja figura
kralj. V tem primeru je na voljo manj možnosti.
Pozicija na diagramu nastane po
1.e4 e5 2.Sf3 Sc6
3.Lb5 d6 4.d4.
Črni lahko igra
4...Ld7, možno pa je tudi
4...Lg4, ker
po
5.d5 lahko igra
5...a6 6.La4 b5.
Če za vezano figuro ne stoji kralj, ampak kakšna
druga figura, potem imamo na razpolago tudi druge
možnosti:
- umik vezane figure s šahiranjem ali napadom na
močnejšo figuro;
- umik figure, ki je za vezano, s šahiranjem ali z
močnejšimi grožnjami;
- z branjenjem zadnje figure z vezano figuro.
Dvojni udar
Pod pojmom dvojni udar smatramo napad ene figure
(ali kmeta) na dve nasprotnikovi figuri (ali kmeta).
Eden od ciljev napada je pogosto tudi kralj. Najbolj
učinkovita napadalca sta dama in skakač, ki lahko
delujeta v osmih smereh.
1...Ld5.
1.Te8+ Kg7 2.Te7+
Dvojnemu udaru s skakačem ali kmetom rečemo
tudi "vilice".
1.g4 Kg6 2.gf5+.
Odkriti napad
Odkriti napad nastane, ko figura iste barve s svojim
umikom povzroči napad svoje druge figure (dame,
trdnjave, lovca) na nasprotnikove sile.
Po
1.e4+ ostane črna dama napadena in tako ta
poteza vodi do zmage. Odkriti napad je najbolj učinkovit, ko figura, ki
odpira prosto pot drugi, jemlje, daje šah ali grozi z
matom.
Odkriti šah
Ta oblika napada je le ena od oblik odkritega
napada. Figura, ki se umika stoji med nasprotnikovim kraljem in napadalno figuro (damo, trdnjavo ali lovcem). Ta umik figure vodi k odkritemu
šahu. To je močno taktično orožje, saj odskočna figura lahko jemlje in izvaja grožnje pri tem pa ji ni treba na nič paziti na lastno varnost.
Otvoritvena past v Ruski obrambi.
1.e4 e5 2.Sf3 Sf6 3.Sxe5 Sxe4? (pravilno je najprej
3...d6)
4.De2 Sf6?? 5.Sc6+.
Pogosto je v partijah opaziti naslednji manever.
1...Lxh2 2.Kh1 Lg3+ 3.Kg1 Dh2+ 4.Kf1 Df2#
Dvojni šah
Razlika med odkritim šahom in dvojnim šahom je ta, da se v tem primeru figura odmakne tako, da napade nasprotnikovega kralja. Edina rešitev za nasprotnika je umik kralja.
Beli je igral
1.Sb5+? (odkriti šah) toda sledi
1...Sd4++! (dvojni šah)
2.Kd2 Dc2+ 3.Ke1 De2# ali
2.Kb2 Dc2+ 3.Ka3 Db3#.