Spletni šahovski portal - vrata v čudoviti svet šaha Novi člani  |  Prijava  |  Pomoč





Za igranje šaha na ICP portalu se morate prijaviti z vašim uporabniškim imenom in geslom!

Vloga šaha v razvoju osebnosti


Splošno znano je, da šah spodbuja intelektualni razvoj, predvsem pa vpliva na razvijanje logičnega mišljenja in na pridobivanje intelektualnih navad in veščin. O koristnosti šaha pri razvoju osebnosti, predvsem pa pri poučevanju otrok, so bile izvedene mnoge raziskave in napisane mnoge študije. Že leta 1531 je zapisal sir Thomas Elyot v svoji znameniti Book of the Governor, s katero je osnoval kasnejšo "klasično vzgojo" angleških zasebnih šol, naslednje besede : "Izmed vseh iger, ki ne vsebujejo telesnega naprezanja, je najpriporočljivejši šah, zato ker je resnično izborni pripomoček, ki ostri razum in razvija spomin. Igranje šaha postane še posebej priporočljivo, če smo prebrali in upoštevali nasvete glede šahovskega razmišljanja."

Zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj ravno šah kot tovrsten pripomoček, daje pogled v srednjeveške učne metode. Šolski učni program v srednjem veku je temeljil na triviumu: gramatiki, retoriki in logiki. Ob interpretaciji, da gramatika pokriva področje angleškega jezika, retorika ustno izražanje v znanosti in humanistiki in da je logika osnova matematičnega in empiričnega mišljenja, se da jasno videti, da je šah izjemno prikladen za povezovanje in krepitev teh osnovnih elementov! Gre za to, da šahovska igra nedvomno obsega logiko. Ugotavljajo celo, da je v osnovnih šolah primerneje trenirati logično mišljenje s pomočjo šahovskega igranja kot pa s pomočjo učbenikov logike, saj je znano, da se človek v procesu igre uči mnogo bolj motivirano in učinkoviteje kot na ostale načine. Številne raziskave dokazujejo hiter porast logičnih in analitičnih sposobnosti pri otrocih, potem ko jih igra resnično pritegne. Morda je skrivnost v konstantnem razmerju med praktičnim in abstraktnim, ki je značilno za šah. Logika in analiza, ki sta v osnovi abstraktna pojma, dobita na šahovnici zelo oprijemljive oblike. Vseeno pa šah ni tako tesno povezan z matematiko, kot se je dolgo domnevalo. Primerjave reševanja matematičnih in šahovskih problemov so pokazale, da zvrsti zahtevata različne veščine in sposobnosti. Raziskovali so tudi povezanost med splošno inteligentnostjo in sposobnostmi, ki so potrebne za dobro igranje šaha, vendar povezava ni ne direktna ne preprosta.

Zelo pomemben je tudi vzgojni element šaha. Igralec je namreč odvisen izključno od sebe in povsem sam odgovoren za svoj dosežek, kar je za razvijajočo se osebnost dragocena izkušnja. Učenje šaha razvija tudi druge široko uporabne lastnosti: učenci se navadijo stalne (konstruktivne) samokritike in koncentracije, saj jih v to nasprotnik v partiji šaha preprosto prisili. Igra šaha je vrhunec iger, ki predstavljajo vso kompleksnost medosebnih odnosov s planirano borbo. To je igra potence in duha, ki prinaša spoznanje, da groba moč ni vse. Pri šahu je močno izražen tekmovalni in s tem torej agresivni element, a tudi zahteva po urejanju notranje strukture in harmonije ob spoznanju pravil.

Podobno mnenje najdemo tudi v delih vrhunskih pedagogov. Tako V. Suhomlinskij (1973) povzema svoje izkušnje z ugotovitvijo, da si brez šaha ne more predstavljati polnovrednega oblikovanja duhovnih sposobnosti mlajših osnovnošolcev, zato naj bi ga vpeljali ravno v osnovne šole. Šah je izvrstna šola analitičnega in premočrtnega (konvergentnega) mišljenja, navaja na doslednost miselnih operacij, razvija sposobnost predvidevanja in uvidenja, da morajo odločitve sloneti na realnih pogojih in točnem izračunu. Šahovsko izpopolnjevanje razvija tudi sposobnosti primerjalne miselne analize, klasificiranja in posploševanja. Oblikuje sposobnost za iskanje optimalnih rešitev v kompleksnih položajih pod skrajnimi pogoji. S šahom krepimo operativni spomin, sposobnost zbranosti in osredotočenosti ter zmožnost hitrega prenosa težišča koncentracije. Šah razvija neodvisno mišljenje in osebnostno aktivnost.

Veliko večino zgoraj navedenih trditev potrjujejo številne raziskave in poskusi. Eksperiment v Izraelu (žal je ostal nedokončan) je pokazal, da se poučevanje šaha nedvomno odraža v izboljšani šolski disciplini. Raziskave – študije spoznavnih (kognitivnih) stilov in testiranja sposobnosti sklepanja – potrjujejo, da metodično treniranje šaha razvija pri osnovnošolskih otrocih logično mišljenje, intelektualno sposobnost za učenje in prispeva k njihovi šolski uspešnosti. Učenci, ki so se v šoli sistematično ukvarjali s šahovsko interesno dejavnostjo, bistveno odstopajo od učencev, ki so se na primerljiv način ukvarjali z drugimi dejavnostmi. Odstopajo po večji pripravljenosti za razmišljanje, po večji učinkovitosti razmišljanja in po manj impulzivnem spoznavnem duhu.

Ena izmed raziskav venezuelskega ministrstva za razvijanje inteligentnosti je vključevala dve skupini po petdeset otrok, ki sta dosegli enake rezultate na Wechslerjevem inteligenčnem testu (WISC IQ). Eno izmed skupin so nato intenzivno poučevali v šahovski igri, nato ponovno testirali in ugotovili pomemben dvig IQ. Ti in drugi ugodni izidi predhodnih raziskav so privedli k odločitvi, da je od leta 1988 šahovski pouk obvezen šolski predmet za vse osnovne šole v tej južnoameriški deželi.

Zaradi opisanih pedagoških lastnosti šaha so tudi v nekaterih drugih državah že pred leti uvedli v osnovne šole izbirni predmet, kjer se učenci seznanjajo z zakonitostmi in skrivnostmi te igre. Dejavnost v tej smeri že nekaj let poteka tudi pri nas. Šahovska zveza Slovenije si je namreč za enega glavnih dolgoročnih programskih ciljev zastavila postopno uvedbo izbirnega predmeta s šahovsko vsebino v osnovnih šolah. V letu 2002 je ministrstvo za šolstvo šah uvrstilo na seznam izbirnih osnovnošolskih predmetov. Pedagoška uporabnost šaha je gotovo eden od razlogov za prisotnost te igre takorekoč po vsem svetu. Razloge za posebno mesto šaha med igrami pa lahko iščemo tudi v med ljudmi ukoreninjenem prepričanju, da je sposobnost dobrega igranja šaha tesno povezana z izrazito nadpovprečnimi umskimi sposobnostmi. Vendar pa, zanimivo, tega mnenja doslej še ni potrdila nobena raziskava.