Spletni šahovski portal - vrata v čudoviti svet šaha Novi člani  |  Prijava  |  Pomoč





Za igranje šaha na ICP portalu se morate prijaviti z vašim uporabniškim imenom in geslom!

Kratka zgodovina slovenskega šaha


  • Slovenski šah ima dolgo in bogato tradicijo, saj je bil že sredi prejšnjega stoletja zelo razširjen v slovenskih deželah tedanjega Avstroogrskega cesarstva in je z imeni Plahuta, Kos, Uršič in drugi v problemskem šahu dosegal visoko evropsko raven . Prvi se je že leta 1858 trajno vpisal v zgodovino šahovske igre s svojim teoretskim odkritjem, tim. Plahutovim sečiščem.
  • Leta 1868 se pojavi prva šahovska rubrika s slovenskim šahovskim izrazoslovjem v ljubljansko celovškem literarnem mesečniku Slovenski glasnik in nato še v drugih literarnih revijah.
  • Leta 1911 vstopi Milan Vidmar z velikim turnirskim uspehom v San Sebastianu med peščico izbrancev svetovnega šahovskega vrha in vztraja med njimi dve desetletji.
  • Leta 1912 je bil ustanovljen prvi slovenski, Ljubljanski šahovski klub.


    dr. Milan Vidmar

  • Po prvi svetovni vojni so slovenski šahisti prevzeli vodilno mesto v Jugoslaviji ter bili individualni in moštveni državni prvaki (Ljubljanski šahovski klub).


    Vasja Pirc

  • V tridesetih letih se je prebil med prvo deseterico svetovnega šaha Vasja Pirc, svetovno priznani šahovski teoretik in avtor tim. Pirčeve obrambe.


    Šahovski veleturnir Bled - 1931

  • Na Bledu so leta 1931 slovenski šahisti uspešno organizirali veleturnir, ki je bil ena največjih svetovnih šahovskih prireditev med obema vojnama.
  • Leta 1935 je bila ustanovljena Slovenska šahovska zveza kot edina nacionalna šahovska zveza na tleh tedanje Jugoslavije.

  • Po osvoboditvi leta 1945 je šah doživel vsesplošni razmah, slovenski šahisti pa so še nadalje vztrajali med vodilnimi v Jugoslaviji, ki je postajala svetovna šahovska velesila.
  • Leta 1950 posežejo slovenski šahisti znova v sam svetovni vrh s svojim vsaj polovičnim deležem pri osvojeni zlati olimpijski medalji za jugoslovansko reprezentanco.
  • Vasja Pirc, Milan Vidmar ml., Stojan Puc, Bruno Parma in Albin Planinc so poleg dubrovniške zlate osvojili za jugoslovansko reprezentanco še 4 srebrne (leta 1962, 1964, 1968 in 1974) in 4 bronaste medalje (1952, 1954, 1970 in 1980).


    Bruno Parma

  • Parma, ki je osvojil kar 6 olimpijskih medalj, je leta 1961 postal tudi svetovni mladinski prvak.


    Člani ŽŠK Maribor - Vrnjačka Banja 1960

  • Slovenski klubi (ŽŠK Maribor, Ljubljanski šahovski klub, Novinar) so bili dolga leta med najuspešnejšimi v jugoslovanski ligi in pokalu.
  • Po dobrem stoletju posegamo Slovenci še vedno v mednarodni vrh problemskega šaha (M.Klasinc je npr. za reprezentanco Jugoslavije osvojil leta 1982 naslov moštvenega svetovnega prvaka, leta 1987 pa drugo mesto na svetu). Realna moč slovenske problemske reprezentance je še vedno okoli petega mesta na svetu.
  • Pomembni so tudi povojni uspehi na področju dopisnega šaha (predvojni svetovni prvak M.Vidmar, po vojni pa je naslov evropskega prvaka osvojil F.Brglez).
  • 35. šahovska olimpijada se je odvijala na Bledu od 25. oktobra do 11. novembra 2002. Slovenija je bila organizator šahovske olimpijade prvič, še v bivši SFR Jugoslaviji pa so bile tri: leta 1950 v Dubrovniku (danes Hrvaška), 1972 v Skopju (Republika Makedonija) in 1990 v Novem Sadu (Srbija). Bled je tudi sicer poznan v zgodovini šaha kot kraj pomembnih turnirjev: leta 1931 je bil tu velemojstrski turnir z zmagovalcem Aljehinom, leta 1959 pa Turnir kandidatov z zmagovalcem Taljem.

Lahko sklenemo, da je s svojimi izjemnimi mednarodnimi dosežki slovenski šah kar celo stoletje pomembno prispeval k mednarodnemu potrjevanju slovenske kulture in k utrjevanju narodne samozavesti.

Upadanje velikih mednarodnih uspehov slovenskega turnirskega šaha sovpada s prodorom profesionalizacije v šahovsko stroko, v šahovsko izobraževanje, treniranje in v turnirsko šahovsko dejavnost. Odslej je razvoj vrhunskih šahistov možen le ob podpori profesionalne šahovske strokovne, izobraževalne in organizacijske infrastrukture. Za razvoj teh pogojev slovenska družba ni imela posluha . Nasprotno. Znotraj družbenih dejavnosti je bil šahovski kulturi vsiljen sistemski status po katerem je postala samo ena izmed petdesetih športnih panog, podrejena telesnokulturnim strokovnim kriterijem ter zato potisnjena na dno vrednostne lestvice in zunaj vseh prioritet. S šahovsko stroko se v Sloveniji ne ukvarja niti matična športna niti katerakoli druga fakulteta, ne more pa se niti šahovska organizacija sama: leta 1986 ji je bilo v skladu s telesnokulturnimi kriteriji ukinjeno financiranje edinega strokovnega sodelavca!

Slovenski velemojstri


Prvi slovenski velemojster je postal dr. Milan Vidmar. Naziv je dobil leta 1950 za rezultat v letu 1911: delitev drugega mesta z Rubensteinom takoj za Capablanco na turnirju v San Sebastianu. Vasja Pirc pa je bil drugi velemojster od leta 1953, naslov mu je priznan za predvojne rezultate.

Slovenci imamo trinajst velemojstrov (po letnici pridobitve naslova):
  • Milan Vidmar† 1950
  • Vasja Pirc† 1953
  • Bruno Parma 1963
  • Albin Planinec† 1972
  • Aleksander Beljavski 1975
  • Enver Bukić 1976
  • Adrian Mihalčišin 1978
  • Stojan Puc 1984
  • Dražen Sermek 1994
  • Georg Mohr 1997
  • Duško Pavasović 1999
  • Marko Tratar 2006
  • Luka Lenič 2008
  • Jure Borišek 2008
  • ...