Spletni šahovski portal - vrata v čudoviti svet šaha Novi člani  |  Prijava  |  Pomoč





Za igranje šaha na ICP portalu se morate prijaviti z vašim uporabniškim imenom in geslom!

Dimenzije in pomen šaha v družbi


Vzrok za tako častitljiv status med igrami je v številnih prvinah, ki se pri šahu prepletajo bolj kot pri katerikoli drugi igri, če seveda izvzamemo moderne igre na podlagi umetne inteligence. "Izračunano je, da je v šahovski partiji mogočih več različnih potez, kot je atomov v vesolju! Ravno zaradi tega, ker šahu ne pridemo do dna, je tako popularen že toliko let.". Pri šahu najdemo elemente igre, umetnosti, znanosti in tekmovanja. Na vsako partijo šaha lahko gledamo kot na neponovljivo stvaritev dveh umov, ki sta prispevala vsak svoj kreativni vložek. Poleg neskončnega števila šahovskih študij in problemov, ki jih omogoča čudežna, a obenem logična geometrija šahovnice, je torej na nek način tudi vsaka partija umetnina. "Če je akustika znanost, ki proučuje svet zvoka, je glasba umetnost, ki razgrinja lepoto tega sveta; če je logika znanost, ki razgrinja zakonitosti mišljenja, tedaj je šah umetnost, ki logično stran mišljenja osvetljuje v obliki umetniških podob," je pisal o estetski razsežnosti šaha nekdanji svetovni šahovski prvak Mihail Botvinik.

Iztok Jelen pa je tako opredelil razsežnosti šaha:

"Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je Kraljevska igra drugo, čustveno obarvano ime za šah. Vendar v tem stilno zaznamovanem imenu lahko prepoznamo tudi vrednostni predznak. Nanaša se na konkretno vsebino.Pojem kraljevskosti predstavlja najbolj kultivirano, spopolnjeno, žlahtno obliko šahovske igre. Izoblikoval se je skozi skoraj tisočpetstoletno šahovsko zgodovino. Na njem temelji klasična šahovska kultura, ki se je vzpostavila v 19. stoletju." Pojem kraljevskosti šahovske igre pomeni:

  1. da je šah vsebinsko neizčrpna, zgodovinsko dovršena, strateška miselna igra, ki vsebuje prvine športa, umetnosti in znanosti ter ima vzpostavljeno teorijo svojih notranjih zakonitosti;
  2. da je šah analitično sintetična uravnotežena igra in je zato remi naravni izid obojestransko najbolje vodene partije;
  3. da šahovski igralni pogoji omogočajo ustvarjanje vsebinsko in estetsko dovršenih partijskih mojstrovin;
  4. da šahovska partija omogoča enotnost in harmoničnost vsebinskih, ustvarjalnih, estetskih in športnih ciljev v njej;
  5. da je šah igra nad igrami v svojem kulturnem in vzgojnem pomenu.

Umetnostna komponenta šaha pa v zadnjih desetletjih razumljivo nekoliko izgublja svoj izraz, saj v dobi razcveta tekmovalnega šaha, ki se opira na nove pridobitve informacijske tehnologije, vse več partij sodobnih poklicnih igralcev nosi bolj obrtniški kot pa umetniški pečat. Tekmovalni element je pač, tako kot pri vseh ostalih dejavnostih, vse bolj v ospredju. Vseskozi pa je prisoten znanstveni element, saj se znanje o igri ves čas nadgrajuje, predvsem na podlagi več milijonov že odigranih partij.

Znano je, da je bil šah zanimivo orodje filozofov, predvsem kot pripomoček za jasnejšo ilustracijo njihovih idej. Filozofu Wittgensteinu je šah predstavljal idealno analogijo za zaprt sistem pravil – v enem svojih temeljnih filozofskih del ga je uporabil kot model osnovnih filozofskih vprašanj. Razmišljanja staroindijskih mislecev o šahu pa je zanimivo povzel makedonski zgodovinar Pavle Bidev: "Šest vrst šahovskih figur predstavlja pet staroindijskih elementov (zemlja, voda, zrak, ogenj, eter) in njihovo kakovostno spreminjanje (kmetova sposobnost promoviranja v različne vrste 20 figur). Gibanja teh figur na šahovnici predstavljajo osnovna geometrijska gibanja v naravi. Odtod sledi najbolj splošna definicija šaha kot štiridimenzionalnega sistema, sestavljenega iz prostora (šahovnice kot dvorazsežnostnega modela zemlje), materije (figure kot simboli petih elementov), časa (šahovske poteze oziroma tempi) in človekovega duha, ki vodi borbo med belimi in črnimi na osnovi dialektičnega mišljenja, ki ga zahteva strukturno vgrajena dialektika v šahovski igri."

Omeniti gre tudi vlogo šaha pri oblikovanju osebnosti, predvsem pri razvijanju talentov pri otrocih, pa nenazadnje celo v računalniški tehnologiji, znanstveniki s tega področja so namreč že pred nekaj desetletji ugotovili, da je prav šah zelo uporabno orodje pri razvijanju umetne inteligence. Na tem področju smo že dobro desetletje priča pravi tekmi med raziskovalci umetne inteligence, ki poskušajo sestaviti šahovski program, nepremagljiv za človeške možgane. Temu dosežku so sicer blizu, globine šaha pa so zaenkrat vendarle še nedosegljive.

Zaradi vseh teh lastnosti je šah našel vidno mesto v veliki večini razvitih civilizacij. Tu je le ena velika izjema – Japonska. Tam ima svoje mesto in tradicijo druga, še starejša miselna igra go, igra s povsem drugačnim idejnim izhodiščem, ki je tudi priljubljeno orodje v razvoju umetne inteligence. Ta igra, po zunanjih lastnostih in učinkih na ljudi, ki se z njo ukvarjajo, precej podobna šahu, je stara skoraj toliko kot japonska civilizacija in je tako zelo zakoreninjena v tamkajšnji kulturi, da druge miselne igre preprosto ne pridejo do izraza. Poleg goja se resda v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavlja šogi, nekakšna vzhodnjaška različica šaha.V večini ostalih dežel pa šah zaseda prvo mesto med miselnimi igrami. Tako je njegov položaj in pomen bolj ali manj stalen, trenutna priljubljenost v določeni državi pa seveda variira in je odvisna od raznih dejavnikov. Zanimiv podatek, ki kaže na globalno razširjenost šaha : FIDE, Mednarodna šahovska zveza, je po številu držav članic povsem v vrhu med mednarodnimi športnimi družinami, saj ima kar 156 članic. Daleč spredaj je seveda Mednarodna nogometna zveza z 204 članicami. S pojavom interneta pa se je globalna prisotnost šaha še okrepila. Prav šah je namreč ena od športnih panog, ki so z internetom največ pridobile.