Spletni šahovski portal - vrata v čudoviti svet šaha Novi člani  |  Prijava  |  Pomoč





Za igranje šaha na ICP portalu se morate prijaviti z vašim uporabniškim imenom in geslom!

Zametki središčnice


Bistvo šahovske igre je iskanje najboljših načrtov in potez (načrtovanje), ki ima glavno teoretsko osnovo v splošni šahovski teoriji (SŠT). Pri ocenjevanju pozicije je potrebno upoštevati tudi nematerialni del (N) , ki ga je seveda težje določiti. Teoretično lahko nematerialni del ocene pozicije razčlenimo in pojasnimo iz enačbe aktivnosti, v praksi pa potrebuje šahistovo razmišljanje in načrtovanje bolj konkretno oporo, ki jo predstavljata specialni teoriji in sicer teorija kombinacij in teorija pozicijske igre.

Poleg tega pa so za posamezne faze igre pomembne še teorija otvoritev, teorija središčnice in teorija končnic. Enačba aktivnosti skupaj z načelom aktivnosti sestavlja teorijo aktivnosti kot osrednji del SŠT. Do poznavanja teorije aktivnosti pridemo postopoma preko osvojitve šahovskih pravil, ugotavljanje števila udarov posameznih figur na prazni šahovnici in iz tega izhajajoče ukrivljenosti šahovskega prostora kot temelju za teorijo pozicijske igre.

1. Materialno ravnovesje

Prehod iz otvoritve v središčnico z enakim položajem je značilen za običajen potek partije. Kot enak položaj se smatra tako materialno kot pozicijsko ravnovesje. Navedimo nekaj primerov materialnega ravnovesja, ki so potrjeni v praksi:
  1. Dama je nekoliko slabša od dveh trdnjav
  2. Dama je približno enaka trdnjavi, lovcu in kmetu in nekoliko močnejša od trdnjave, skakača in kmeta. Lasker je zaradi iniciative zelo rad menjaval damo v takih primerih.
  3. Dama je od treh figur slabša približno za kmeta.
  4. Dve trdnjavi in skakač nista slabši od trdnjave in lovskega para.
  5. Trdnjava je približno enaka lovcu in dvema kmetoma in nekoliko močnejša od skakača in dveh kmetov.
  6. Zaščiten centraliziran skakač ali lovec s kmetom sta le za malenkost slabša od trdnjave.
  7. Lovec in skakač sta približno enaka trdnjavi in dvema kmetoma, v končnici pa je prednost na strani trdnjave.
  8. V pozicijah blizu končnici trdnjava in prost robni kmet nista slabša od lovca in skakača.
Te primerjave držijo v srednji igri in ob približno enaki pozicij.

2. pozicijsko ravnovesje

To je še posebno značilno za simetrične pozicije z eno odkrito linijo brez slabih točk na vsaki strani. Kot primer služi pozicija iz menjalne variante francoske obrambe po:


1.e4 e6 2.d4 d5 3.exd5 exd5 4.Sf3 Sf6 5.Ld3 Ld6 6.0-0 0-0 itd...

Take pozicije v pogojih sodobnega šaha težijo k remiju. Vsako odstopanje "napadalne" strani pa je povezano z nemalo rizika. Precej bolj živahne so pozicije z dinamičnim ravnovesjem. Na primer v Tartakoverjevi obrambi po:


1.d4 d5 2.c4 e6 3.Sc3 Sf6 4.Lg5 Le7 5.e3 h6 6.Lh4 0-0 7.Sf3 b6 8.cxd5 Sxd5 9.Lxe7 Dxe7 10.Sxd5 exd5 11.Tc1 Le6 12.Ld3 c5 13.dxc5 bxc5...

Črni ima viseča centralna kmeta na odprtih linijah "c" in "d", v zameno ima pritisk po "b" liniji, kmeta pa se tudi lahko spremenita v nevarnega prostega kmeta. Plusi in minusi si stojijo nasproti tako, da je možno imeti pozicijo za enako. K takemu tipu pozicij prištevamo tudi pozicije z izoliranim d4 kmetom.

Na primer:

1.d4 d5 2.c4 e6 3.Sf3 dxc4 4.e3 Sf6 5.Lxc4 a6 6.0-0 c5 7.De2 Sc6 8.Td1 cxd4 9.exd4 Le7

Steinitz in Capablanca sta se iz principa izogibala osamljenim kmetom, ker sta jih imela za slabe. Tarrasch in večina sodobnejših velemojstrov pa so nasprotno smatrali, da se slabost kmeta lepo nadomesti z bolj prosto igro figur belega. K pozicijam dinamičnega ravnovesja prištevamo tudi pozicije v katerih beli zavzame kmečki center, črni pa ga ogroža z razbijanjem (na primer v Grinfeldovi obrambi) ali pozicije v katerih je na eni strani pritisk na kraljevem na drugi strani pa na daminem krilu (zmajeva varianta sicilijanske obrambe).

Strategija takih pozicij je jasna:

  • vsaka stran mora izvajati pritisk tam, kjer je močnejša in obenem hromiti nasprotnika v njegovih poskusih.
Ne glede na preprostost definicij, so le-te trd oreh tudi za prvorazredne mojstre.
Poglejmo si dve poziciji:
V obeh primerih ima črni kmečko premoč na daminem krilu, beli na kraljevem. Iz tega sledi, da naj črni deluje na daminem, beli pa na kraljevem krilu. Pa si oglejmo, kaj se je dogajalo na šahovnicah. K pozicijam dinamičnega ravnovesja prištevamo tudi pozicije v katerih beli zavzame kmečki center, črni pa ga ogroža z razbijanjem (na primer v Grinfeldovi obrambi) ali pozicije v katerih je na eni strani pritisk na kraljevem na drugi strani pa na daminem krilu (zmajeva varianta sicilijanske obrambe).

Strategija takih pozicij je jasna:
vsaka stran mora izvajati pritisk tam, kjer je močnejša in obenem hromiti nasprotnika v njegovih poskusih.

Ne glede na preprostost definicij, so le-te trd oreh tudi za prvorazredne mojstre. Poglejmo si dve poziciji:

V obeh primerih ima črni kmečko premoč na daminem krilu, beli na kraljevem. Iz tega sledi, da naj črni deluje na daminem, beli pa na kraljevem krilu.

3. Steinitzova šola pozicijske borbe

Steinitzove šole pozicijske borbe ne bomo podrobno razlagali. Omejili se bomo na nekaj najpomembnejših pozicij. Steinitz je učil, da krilni napad ne more biti učinkovit, če je center odprt in obratno, v zaprtih pozicijah moramo vedno računati s krilnimi napadi. Te trditve do sedaj še niso ovrgli in posamezne partije z uspešnim krilnim napadom (na primer Vidmar-Nimzovitsch, New York 1927) to le potrjujejo.

Poglejmo zakaj mora v Čigorinovi varianti španske obrambe
1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 a6 4.La4 Sf6 5.0-0 Le7 6.Te1 b5 7.Lb3 d6 8.c3 Sa5 9.Lc2 c5 10.d4 Dc7 v primeru zaprtja centra d4-d5 beli računati z možnostjo kontranapada h7-h6, g7-g5 itd...

XIIIIIIIIY 9r+l+k+-tr0 9+-wq-vlpzpp0 9p+-zp-sn-+0 9snpzp-zp-+-0 9-+-zPP+-+0 9+-zP-+N+-0 9PzPL+-zPPzP0 9tRNvLQtR-mK-0 xiiiiiiiiy Lekcije Steinitza o izkoriščanju slabih točk v poziciji je dopolnjeno s sodobno prakso borbe za slabitev cele skupine polj iste barve. pozicijsko prednost, ki lahko pride do izraza tako v srednji igri kot v končnici. Če se kmetje še lahko premikajo, je treba stremeti k temu, da bi lovci iz "slabih" postali "močni". Steinitz in še posebno Tarrasch sta veljala za strastna privrženca lovcev. Čigorin in Nimzowitsch sta imela rajši konjenico. Šahist, ki stremi k mojstrstvu mora znati igrati tako z lovci kot s skakači. Sam se v praktičnih partijah držim naslednjih pravil: 1. tako v srednji igri kot v končnici je "dober" lovec nekoliko močnejši od skakača; 2. "slab" lovec je nekoliko slabši od skakača; 3. centraliziran skakač je enakovreden aktivnemu lovcu; 4. centraliziran skakač, ki blokira prostega kmeta je nekoliko močnejši od lovca. Skakač lahko zelo lepo dopolnjuje kmete in z njimi tvori pravo pregrado. Postaviti ga je treba le za eno polje diagonalno za kmeta. Na primer, skakač na e3 in kmeta d4 in f4 onemogočajo dostop po peti vrsti od c5 do g5. Lovca, utesnjena s kmeti na poljih iste barve sta "slaba". Ko so kmetje na poljih nasprotne barve pa sta lovca "dobra". "Dober" lovec pomaga svojim kmetom in jih dopolnjuje. Sodoben mojster, ki po manevrski borbi kot rezultat dobi "močnega" nasprotnik pa "slabega" lovca smatra, da je dosegel določeno

4. Ocena pozicije

V šahovski borbi je potrebno ocenjevati vsako spremembo pozicije. Ocena je namreč osnova za nadaljnji načrt igre. Do ocene se pride na osnovi vrste dejstev, ki so posledica prakse in učenja. Zavržemo kako potezo, ker vodi do osamljenega kmeta, zaradi decentralizacije figure, ker vodi k pasivni poziciji, ker izpostavlja kralja, itd... Za enega odločilnih dejstev za sodobnega šahista velja prehod v končnico. Razvoj tehnike igranja končnic je privedel do tega, da možnost poenostavitev in prehoda v ugodno ali neugodno končnico ves čas kot meč visi nad nasprotnikoma. Ta povezanost in prehod iz srednje igre v končnico se po mojih izkušnjah kaže za značilnost sodobne šahovske borbe.

Iz tega lahko naredimo naslednji sklep:
brez obvladanja tehnike igranja končnic, ne morete računati na mojstrstvo.